BIOCULTURAL PROTOCOL
2010
nnete ke gore se a se nnete ka ge ba bangwe barena ba tsena kereke. Sa mafelelo ke gore
baoki ba eletŝa balwetŝi gore ba se ke batla go rena ge ba lwala eupŝa se se a makatŝa ka
ge dihlare tŝeo re di ŝomiŝago di nyakile go swana le tŝa kalafo ya sekgowa.
Go kaonafatŝa seemo sa paballo le tŝhomiŝo ye e nepagetŝego ya
dihlare tŝa kalafo
Go netefatŝa gore re tŝwelapele re abela setŝhaba ditirelo tŝa kalafo ya setŝo,go hlokagala
gore go be le go tŝwelapele re kgona go kgobela dihlare tŝa kalafo le gore taba ya go
kgobela dihlare go feta tekano go fediŝwe gape re kgone go fiwa tumelelo ya gore re kgone
go rwalela dihlare mafelong a hlago ao a sšireleditšwego.
Re nyaka go ŝoma ga mmogo le baetapele ba setŝo gore re kgone go laola gabotse tsela yeo
basenyi ba dihlare tŝa kalafo ba kgonago og tsena tikologong tŝa rena gomme ba rwalele
dihlare ka go utswa le tshenyo e kgolo. Tsele ya bona ya go rwalela dihlare go fetiŝa ka moo
go hlokalago e nyaka go ba ka tlase ga taolo,e seng mo re tla ba re se na dihlare tŝa kalafo
mengwageng ye e tlago tikologong tŝa rena. Re nyaka go hwetŝa ditsela tŝeo re ka go
kgonago go ba le seabi go kgonthiŝiŝa gore seemo sa hlago ya rena seo se theolwago ke di
batsomi ba dihlare tŝa setŝo. E ka ba ka tsela ya go ruta le go sedimoŝa setŝhaba goba ka go
bopa makgotla a taolo ya tikologo.
Bjalo ka ge re hweditŝe kweŝiŝo e kaone mabapi le go humana dihlare tŝa kalafo
Mariepskop, re nyaka go bonwa ke ba Department of Agriculture,Forestry and Fisheries (ke
gore DAFF) rena le seabi le go putswa gotŝwa go pharologano ya hlago ya tikologo ye. Gape
re nyaka go ŝoma mmogo le lefapa go thea lenaneo le le laolago tsela ya go humanwa ga
dihlare tŝa kalafo ka tlase ga taolo ya lefapa la Mmušo. Re dira boipiletŝo go DAFF gore
batle le leano leo re ka kgonago go aga setswalle sa tŝhomiŝanommogo yeo re ka kgonago
go hloma lenaneo la go šireletša dihlare tŝa kalafo le go di tŝweleletŝa tikologong ya
Mariepskop, gore go tšweletšwe go bjalwa ga dihlare tŝa kalafo.
Re nyaka go lebelela kgonagalo ya gore re ithomele serapa
sasetŝhaba sa go tšweletša dihlare tŝa kalafo mo tikologong ya
rena, gape re kgopela ba Kruger2Canyos Biosphere Committee
gore ba re thuŝe ka diprotŝeke tŝe bjalo ka ye re e ŝiŝinyago.Re
gopola go thoma ditheri��ano le maloko a baetapele ba setŝo le
Mpumalanga Tourism and Parks Authority go lebeledišiŝa lebaka
la gore naa ba ka se kgone go refa seripa sa naga moo re ka
kgonago go ŝomela gona.
.
Re dira boipiletŝo go: Department of Health and Social
Development go potlakiŝa lenaneo la bona la go re ngwadiŝa
bjalo ka dingaka tŝa setŝo tŝa semolao gore re kgone goba le
dikarata tŝa boitsebiŝo. Rena le maikutlo a gore taba ya go rwalela ga dihlare tŝa kalafo e
swanetŝe go ahlaahlwa le gore go kgona go rwalela dihlare tŝa kalafo mafelong a pabalelo
ya hlago go kaonafatŝwe. Re kgauswi le Bushbuckridge Nature Reserve go feta Mariepskop
efela ga re na tumelelo ya go ka tsena ka Bushbuckridge Nature Reserve.
Go tŝhireletŝa le go abelana ka tsebo ya rena ya setŝo: go
hlompha tumelo go tŝwa go rena.
Go netefatŝa gore tsebo yarena ya setŝo e tŝhireletŝegile re nyaka gore batho ka moka bao
ba nyakago go ŝomiŝa tsebo le bokgoni bja rena bja setŝo,ba latele melao ya setŝo sa rena
le melao ya se legae yeo e laolago tsela yeo tsebo ya setŝo sarena e abelwago ka gona. Re
TRADITIONAL HEALTH PRACTITIONERS OF BUSHBUCKRDIGE
page 9