Jul-10BIOCULTURAL PROTOCOL
Jul. 12
bjalo.Re fetiŝetŝa pele tsebo e ya go rwalela le go diriŝa hlago y arena ka pabalelo go
setŝhaba sa rena sa ka moso.
Bophelo bja rena bja letsatsi ka le tŝatŝi bo hlobaetŝwa ke tahlegelo ya pharologano ya
hlago le go tŝeelwa tsebo y arena ya setŝo ntle go go tŝea karolo go abaganeng ga
ditsenwa tŝa go tŝwa tsebong ye le go pharologano ya hlago tikolong y arena.
Bjalo ka dingaka tŝa setŝo, re tŝea karolo e kgolo mo setŝhabeng
sa rena, eupŝa seo ga se bonolo. Re na le dithlotlo tŝe tharo tŝe
e le go: Tumelelo ya go kgobela di diriŝwa tŝa rena tŝa hlago, go
hlokagala ga kabelano ya ditsenwa le Kgethologanyo.
Tumelelo ya go ka kgobela di diriŝwa tŝa hlago: Gore re kgone
go go dira dihlare tŝa setŝo tŝa kalafo, re swanetŝe go kgona go
ka hwetŝa dimela tŝeo re ka di ŝomiŝago go dira dihlare tŝeo.
Efela gona le ditŝhitiŝo tŝeo di re palediŝago go hwetŝa dibjalo
tŝeo. Go na le mehuta ye meraro ya naga ma K2C Biospherelefelo la bodulom, lefelo le le tŝhireleditŝwego le lefelo la
poraebete- le lengwe le le lengwe la mafelo a le na le mathata
a lona a itŝego.
Tumelelo ya go ka kgobaketŝa dimela lefelong la bodulo e fiwa ka baetapele ba setŝo bao
ba nyakago tŝhelete ye ntŝi kudu goba ba re lweŝa kudu. Palo ya dimela e fokotŝega kudu ka
lebaka la go kgobela dimela go fetiŝa tekano ga diherbalists le muti hunters bao bas a
ŝomiŝego tsela e e babalegilego ya go kgobela dimela. Lefelo le le tŝhireleditŝwego la
Mariepskop le bohlokwa go rena ka lebaka la pharologano ya hlago yeo lefelo leo le nago le
yona. Efela go bothata go ka hwetŝa tumelelo ya go kgobela dimela lefelelong leo ka ge re
sa tsebe melao yeo e tshwanetŝego go latelwa ge go kgobelwa dimela tikologong ya
Mariepskop gape le mathata a ditŝhelete ka ge lefelo leo le le kgole le mo re dulang gon.
Ditelo tŝa go hwetŝa tumelelo le tŝa tsela ga re kgone go di fihlelela. Re felela re kgopelwa
le ditŝhelete tŝa pipa molomo ke ba hlapetŝi ba lefelo. Re palelwa ke go kgobela dimela
Bushbuckridge Nature Reserve yeo e leng kgauswi le rena go feta Mariepskop eupŝa ga re a
dumelelwa go tsena moo re kgobela dimela.
Seripa sa naga sa poraibete ga re a dumelelwa go ka tsena ra rwalela dihlare tŝa kalafo go
sona, ka fao ga re nagane go hwetŝa tumelelo mafelong ao.
Ga go na kabelo ya ditsenwa ye re e humanago. Tikologo ya rena e etetŝwe ke batho ba
bantŝi ba dirisetŝhe bao ba re tsebiŝago ka boripana gore ba tŝwa kae,ba ŝomela mang le
gore tsebo ba e nyakago ga rena ba ya go e ŝomoŝa kae le gona bayo e ŝomiŝa eng. Ga go
na tumelelano ye ebilego gona magareng ga rena le bona mabapi le go abelana ga ditsenwa
tŝe di ka bago gona ka morago ga gore re ba fe tsebo ye re nago le yona le dihlare tŝeo re
ba filego tŝona. Boitemogelo bjo bo re nyamiŝitŝe moko kudu wa gore ga re sa thabela go
abelana tsebo ka bokgoni bja rena bja tša kalafo le batho ba dirisetŝhe ka ge re sa san le
tshepo. Re nyaka batho ba hwetŝa tumello go rena pele ga ge ba ka hwetŝa tsebo ya rena le
dihlare tŝa rena le gore re be le kabelo ya letseno le tŝa thekiŝo ya tsebo ya dihlare tŝa
rena, gape le gore re bonwe re le beng ba tsebo ya mereana yeo.
Re lebagane gape le bothata bja ditefelo mo setŝhabeng sarena. Ka setŝo sarena re thoma
ka go alafa molwetŝi pele gomme ra nyaka tefo ka morago. Ka lebaka la bohloki le
kwelobohloko re ikhwetŝa gantŝi re sa lefiwe ka morago ga gore re alafe balwetŝi le go
phetela setŝhaba ditirelo tŝe dingwe.
Kgethologanyo: Re lebagane le go kgethologanywa ke ba lefapha la se molao la sephodisa
tikologong ya rena. Ge molwetŝwi a hlokagaloa ka tlase ga hlokomelo ya ngaka ya setŝo,
ngaka yeo e a golegwa efela ge molwetŝi a hlokagala ka tlase ga hlokomelo ya ngaka ya
sekgowa ga go na molato. Setswalle sa rena le ba tumelo ya sedumedi le sona se ka gare ga
kgatelelo ka ge badumedi ba re bongaka bja rena bo kgahlanong le tumelo ya sekreste efela